Pogoste težave:
- mravljinčenje / drevenenje locirano odvisno od draženja korenin vratne hrbtenjače
- omejena in boleča gibljivost vratu
- bolečine med lopaticama ali v zatilju
- omotica
- občutek cmoka v grlu in bolečina pod spodnjo čeljustjo
- širitev bolečine v področje rame ali nižje vzdolž po zgornjem udu
- šibkost roke ali zgornjega uda
- upad fine motorike rok itd.
Pogosti vzroki:
- bolečina v vratu (cervikalgija) ob prenapetosti mišic (upper cross syndrome)
- artroza malih sklepov vratne hrbtenice (cervikalna spondilartroza)
- protruzija diska
- hernija diska
- stenoza spinalnega kanala
- spondilolisteza
- nestabilnost vratne hrbtenice
- miofascialni sindrom vratnega predela
Z napačnim pristopom lahko pride do nepopravljive poškodbe vratne hrbtenice
Strokovnjakov za neoperativno obravnavo obrabnih sprememb na vratni hrbtenici je v Sloveniji zelo malo. Vrat je delikatno in občutljivo področje telesa, na katerem se lahko z nepravim pristopom povzroči nepopravljiva škoda, ki lahko pacientu močno zmanjša kvaliteto življenja. Tukaj še posebej velja, da je potrebno zaupati reševanje vaših težav strokovnjaku z izkušnjami.
Kadar vas boli vrat, še ni rečeno da imate obrabo malih sklepov ali medvretenčne ploščice.
Drugi pogosti vzroki težav (tudi če že imate obrabo):
• blokada gibanja med prvim vretencem in lobanjo
• težave s čeljustnim sklepom
• zaskočeno rebro
• prenapete prsne mišice ali zatilje
• zelo trda/negibljiva prsna hrbtenica in prsni koš
• “aktivna brazgotina” ki povzroča preneseno bolečino – najbolj pogosto s področja trupa
Pogosto so bolečine hkrati v področju ramenskega sklepa in vratne hrbtenice in je potrebno opredeliti kje izvirajo.
Z dolgoletno klinično prakso in brez pretiravanja s teorijo …
Pri vratni hrbtenici je na začetku težav skoraj vedno za bolečino kriva motena funkcija (disfunkcija), ne pa strukturna sprememba. Disfunkcija lahko pomeni:
- šibkost globokih vratnih mišic
- napačno dihanje
- šibkost stabilizatorjev vratu
- preobremenjenost mišic ob dolgem sedenju v prisilni drži …
Če odpravimo motnjo funkcije, se ne bo razvila strukturna sprememba. Obraba bo nastala bistveno kasneje in medvretenčna ploščica ne bo počila itd. Kadar disfunkcija traja dolgo, se razvijejo spremembe, ki jih vidimo s slikovno diagnostiko (RTG, CT, MRI). Zato je cilj rehabilitacije čim bolj popraviti funkcijo vratne hrbtenice, ker predvsem to vpliva na zmanjšanje bolečine. Dobra novica je, da skoraj vedno je mogoče popraviti funkcijo tudi ob nastalih degenerativnih spremembah hrbtenice in živeti brez bolečine z že prisotno obrabo. Dokaz temu so vsi pacienti, katere travmatologi slikajo po poškodbi zaradi izključitve zloma. Tem pogosto najdejo številne obrabne spremembe, ki večinoma v trenutku pred poškodbo ne bolijo in so le naključna najdba ob iskanju zloma.
Torej, pacienta pogosto ne bolijo strukturne spremembe, katere vidimo ob slikovni diagnostiki. Pacienta boli disfunkcija, ki je velikokrat s pravim pristopom odpravljiva. Zato je mnogo bolj kot struktura, pomembna funkcija gibal.
Da si boste lažje predstavljali …
Vratna hrbtenica ni sestavljena iz sedmih vretenc tako kot so vse nas učili v šoli. Mišice, ki so odgovorne za gibanje vratu se namreč naraščajo še na zgornja tri oziroma štiri vretenca prsne hrbtenice. Funkcijsko gledano torej sestavlja vratno hrbtenico še vratno-prsni prehod s prvimi štirimi rebri. Zato terapija v smislu obsevanja obhrbteničnih mišic pogosto ne bo prinesla (dolgoročnega) uspeha in prav zato klasične fizikalne terapije za vratno hrbtenico z laserjem, ultrazvokom, magnetom, elektroterapijo itd. ne prinašajo želenega učinka na dolgi rok.
V posplošeni terapiji in enakih vajah za vse ni rešitve
Pravilen pristop mora biti vsaj v začetku individualen, zajemati pasivne miofascialne tehnike, s katerimi se sprostijo mehka tkiva in temelj rehabilitacije mora predstavljati učenje pravilnemu gibanju, najbolje s fizioterapevtom usposobljenim po metodi Dinamične nevromuskularne stabilizacije (DNS). Fizikalna terapija bi morala predstavljati le manjši delež v tovrstni obravnavi.
Vsekakor je najprej potrebno med specialističnim pregledom ugotoviti vzrok težav in ne opravljati fizioterapije “po splošni šabloni”.