Kolk

Pogoste težave:
  • bolečina v začetku hoje po daljšem sedenju/ležanju
  • globoka ostra bolečina v predelu kolčnega sklepa, ki se lahko širi v dimlje ali po notranji strani stegna h kolenu
  • bolečina na zunanji zgornji strani stegna, ki preprečuje ležanje na boku, šepanje z nagibanjem nad boleč kolk
  • bolečina od zadaj v področju ritnih mišic
  • omejena gibljivost v kolku (predvsem v smeri nazaj in ob sukanju stegna navznoter)
  • šibkost obkolčnih mišic
Pogosti vzroki:
  • obraba sklepa (hrustanca) – koksartroza
  • obraba tetiv (tendinopatija) glutealnih mišic
  • peritrohanterni burzitis
  • displazija kolka
  • sindrom femoroacetabularne utesnitve – FAI
  • ruptura acetabularnega labruma
  • kongenitalna luksacija kolčnega sklepa
  • parcialna ali totalna endoproteza kolka
  • zlom kolčnega sklepa

Specifika kolčnega sklepa je v tem, da ga obdaja veliko mišic in ostalih mehkih tkiv, ki se začnejo spreminjati bistveno prej kot se pojavi obraba hrustanca.

Uporaba mišic ob kolku neposredno vpliva na oblikovanje kolčnega sklepa v prvih dveh letih starosti. Kadar je delovanje mišic moteno zaradi neidealnega (počasnejšega) razvoja centralnega živčevja se nepravilno oblikuje kolčna ponvica. Glavica stegnenice posledično ni centrirana v sklepu in to povzroči  pospešeno obrabo in potrebo po oskrbi z endoprotezo že v starosti 50 let ali celo prej.

Ne čakajte pasivno v bolečinah na operacijo.

Večji posegi so nujni pogosteje pri pacientih, ki pridejo prepozno do specialista in niso deležni ustrezne rehabilitacije, ki bi ob izboljšanju kvalitete življenja lahko zamaknila potrebo po operaciji tudi za 5-10 let.

kolk

Pogosto bolj boli sprememba mehkih tkiv ob obrabi, ne pa sama obraba hrustanca

Po drugi strani pa lahko s spremembo uporabe mišic v odrasli dobi dosežemo izboljšanje funkcije sklepa in znatno zmanjšamo bolečine tudi pri pacientih z napredovalo obrabo, ki že čakajo na operativni poseg. Pri začetni ali zmerni obrabi bolečino z ustrezno terapijo pogosto povsem umirimo. Optimalen rezultat dajeta kombinacija tehnik manualne medicine za sprostitev zakrčenih mehkih tkiv (mišice, mišične fascije, sklepne ovojnice, vezi) s ciljano terapevtsko vadbo. Vaje po metodi DNS krepijo šibke mišice z aktivacijo programov, ki jih imamo v možganih že od rojstva. S tem dosežemo boljši položaj glavice stegnenice v kolčni ponvici. Pomožni učinek imajo še modalitete fizikalne terapije (magnetna resonančna terapija – MBST) in aplikacija zdravilnih snovi (hidroliziran kolagen, ozon, hialuronska kislina in krvna plazma) v sklep ali njegovo okolico.