Zakaj je ta raziskava pomembna?
Vsako leto se samo v ZDA opravi več kot 670.000 operacij zamenjave kolenskega sklepa, v Sloveniji jih je več kot 4.000 letno. Število operacij se je v zadnjem desetletju izrazito povečalo – leta 2015 so opravili okoli 2.500 posegov. Trend se bo po vsej verjetnosti nadaljeval tudi v prihodnje, saj se delež starejše populacije v Sloveniji vztrajno povečuje.
Kljub temu, da je operacija v svetovnem merilu praktično rutinski vsakdanji poseg na oddelkih za ortopedijo, zelo dolgo ni bilo nobene kakovostne klinične študije, ki bi neposredno primerjala operacijo z neoperativnim zdravljenjem. Raziskava, ki jo omenjam v tem prispevku je bila prva tovrstna.
Kako je potekala raziskava?
V raziskavo je bilo vključenih 100 bolnikov z zmerno do hudo artrozo kolena, ki so bili primerni za enostransko zamenjavo kolenskega sklepa – v ortopedskem izvidu je bil pacient napoten na operativni poseg. Nato so bili bolniki naključno razporejeni v dve skupini:
Skupina z operacijo:
- Zamenjava kolenskega sklepa s pooperativno 12-tedensko rehabilitacijo
Skupina brez operacije:
- 12 tednov neoperativnega zdravljenja
Neoperativno zdravljenje je v obeh skupinah vključevalo:
- Vadbo pod nadzorom fizioterapevta (2× tedensko, 12 tednov)
- Izobraževanje o bolezni in samopomoči
- Prehransko svetovanje pri prekomerni telesni teži
- Individualno prilagojene ortopedske vložke
- Protibolečinska zdravila po potrebi
Bolnike so spremljali 12 mesecev.
Kaj so ugotovili?
Obe skupini sta se po 12 mesecih bistveno izboljšali, a skupina z operacijo je dosegla večje izboljšanje:
| Skupina z operacijo | Skupina brez operacije | |
| Izboljšanje bolečine in funkcije (KOOS4) | +32,5 točke | +16,0 točke |
| Resni zapleti | 24 | 6 |
Resni zapleti po operaciji
Najpogostejši resni zapleti v skupini z operacijo so bili:
- Globoka venska tromboza
- Otrdelost kolena, ki je zahtevala manipulacijo v anesteziji
- Okužba sklepa s protezo ali sepsa
Pomembno: tudi večina bolnikov, pri katerih ni bilo izvedene operacije, je bila s stanjem kolena zadovoljnih in niso izražali potrebe po hitrem kirurškem posegu
Kar 74 % bolnikov, ki so bili razporejeni v skupino brez operacije, ni potrebovalo operacije v celotnem letu trajanja raziskave – in so kljub temu dosegli klinično pomembno izboljšanje simptomov.
Kaj to pomeni za vas?
Če vas ortoped napoti na zamenjavo kolenskega sklepa, vas večinoma čaka leto dni ali celo daljše čakanje na operativni poseg. To je čas, ki ga lahko izkoristite za kakovostno fizioterapijo in druge oblike terapije. Usmerjena vadba in prehransko svetovanje lahko prineseta pomembno olajšanje bolečin in boljšo gibljivost. Tudi če bi kasneje potrebovali operativni poseg, ga boste bistveno lažje prestali in hitreje okrevali, ko boste krepili mišice in koleno razgibavali, namesto da samo pasivno čakate na zamenjavo sklepa.
Poleg temeljnega neoperativnega programa sta danes na voljo tudi dve dodatni sodobni metodi zdravljenja, ki ju je vredno poznati:
PRP terapija – plazma, bogata s trombociti
Iz pacientove lastne krvi se pridobi koncentrat trombocitov, ki se vbrizga neposredno v kolenski sklep. Trombociti sproščajo rastne faktorje, ki spodbujajo regeneracijo hrustanca in zmanjšujejo vnetje. Ker terapija temelji na pacientovi lastni krvi, je tveganje za alergijsko reakcijo ali okužbo minimalno. Učinki se pokažejo po 1–2 mesecih, terapija pa navadno obsega 1–3 aplikacije v razmaku nekaj mesecev.
MBST terapija – magnetna rezonančna terapija
Neinvazivna metoda, ki s tehnologijo magnetne resonance neposredno spodbuja celice hrustanca, kosti in kit k obnavljanju – brez operacije in brez stranskih učinkov. Pacient leži na aparatu po eno uro dnevno, navadno 5–9 dni zapored. Učinek postopoma narašča in doseže vrh po približno 6 mesecih in lahko traja do 3 leta.
Vsekakor je potrebno poudariti, da je operacija za tiste, ki se ji ne morejo izogniti, učinkovita in prinaša nekoliko večje izboljšanje kot pri pacientih, ki niso bili operirani. Je pa povezana tudi z možnimi zapleti, tveganji in omejitvijo pri gibanju, predvsem pri športnih aktivnostih.
Na drugi strani tehtnice imamo dobro vodeno neoperativno zdravljenje, ki pri mnogih bolnikih bistveno izboljša stanje in celo odloži ali prepreči operacijo. Odločitev je osebna in mora upoštevati vaše vrednote, pričakovanja in zdravstveno stanje.
Pogovorite se z zdravnikom fiziatrom o možnostih zdravljenja, ki so primerne prav za vas.
Vir: New England Journal of Medicine, 2015