Sklepi

Rama

Pogoste težave:
  • bolečina v zgornji tretjini nadlahti (v rami)
  • povečevanje bolečine ob dvigovanju roke nad višino glave
  • pojav bolečine med spanjem
  • nezmožnost ležanja/spanja na boleči rami
  • omejena gibljivost rame
Pogosti vzroki:
  • Obraba tetiv – tendinopatija
  • Nabiranje kalcija na poškodovane tetive – kalcinirajoča tendinopatija
  • Vnetje sluzne vrečke – burzitis
  • Vnetje ovojnice dolge glave bicepsa – tendinitis
  • Delna ali popolna ruptura tetive rotatorne manšete
  • Utesnitveni sindrom – subakromialni impingement
  • Nestabilnost ramenskega sklepa s ponavljajočimi se izpahi
  • Obraba akromioklavikularnega sklepa
  • Stanja po poškodbah ramenskega sklepa ali obsklepnih struktur

Ramenski sklep omogoča največji obseg gibljivosti v telesu.

Zato se ob pomanjkanju dobre funkcije kar kmalu pojavijo znaki degeneracije mehkih tkiv (predvsem tetiv rotatorne manšete), ki stabilizirajo sklep. Ne redko v starosti trideset let ali pa že prej.

Dobro funkcijo ramenskega sklepa pogojuje idealen medsebojen položaj lopatice, ključnice in nadlahtnice (centracija sklepa). V veliki meri je to odvisno od mišic, ki obdajajo glavico nadlahtnice ter od mišic, ki stabilizirajo lopatico. Za povrnitev neboleče funkcije rame je rehabilitacija ključnega pomena. Z njo se doseže usklajeno delovanje mišic, ki vplivajo na centracijo rame. Včasih pa je potrebno poškodovana ali obrabljena tkiva oskrbeti operativno in čez nekaj tednov nadaljevati z rehabilitacijskimi postopki. Kadar ramenski sklep ni centriran, se težave ponovno vračajo že ob manjših obremenitvah.

rama

Na fiziatrični pregled se naročite v primeru, da:

  • imate motečo bolečino v področju rame in še niste storili ničesar za ugotovitev vzroka, niti za odpravo bolečine
  • želite operativno zdravljenje koristiti zares kot zadnjo možnost, toda brez tveganja, da bi se stanje z odlašanjem operacije poslabšalo
  • ste že bili obravnavani pri kirurgu (ortoped, travmatolog), ki je odredil neoperativno zdravljenje
  • ste po operaciji in ne veste točno kaj lahko delate, da bi pospešili okrevanje in kaj (še) ne smete početi, da si ne bi škodili
  • želite pospešiti celjenje z aplikacijo kolagenskih injekcij v področje ramenskega sklepa
  • se stanje ne izboljšuje in je morda smiselna aplikacija kortikosteroida (blokade) zaradi umiritve vnetja sklepne ovojnice ali sluznih vrečk (burzitis)

Kolk

Pogoste težave:
  • bolečina v začetku hoje po daljšem sedenju/ležanju
  • globoka ostra bolečina v predelu kolčnega sklepa, ki se lahko širi v dimlje ali po notranji strani stegna h kolenu
  • bolečina na zunanji zgornji strani stegna, ki preprečuje ležanje na boku, šepanje z nagibanjem nad boleč kolk
  • bolečina od zadaj v področju ritnih mišic
  • omejena gibljivost v kolku (predvsem v smeri nazaj in ob sukanju stegna navznoter)
  • šibkost obkolčnih mišic
Pogosti vzroki:
  • obraba sklepa (hrustanca) – koksartroza
  • obraba tetiv (tendinopatija) glutealnih mišic
  • peritrohanterni burzitis
  • displazija kolka
  • sindrom femoroacetabularne utesnitve – FAI
  • ruptura acetabularnega labruma
  • kongenitalna luksacija kolčnega sklepa
  • parcialna ali totalna endoproteza kolka
  • zlom kolčnega sklepa

Specifika kolčnega sklepa je v tem, da ga obdaja veliko mišic in ostalih mehkih tkiv, ki se začnejo spreminjati bistveno prej kot se pojavi obraba hrustanca.

Uporaba mišic ob kolku neposredno vpliva na oblikovanje kolčnega sklepa v prvih dveh letih starosti. Kadar je delovanje mišic moteno zaradi neidealnega (počasnejšega) razvoja centralnega živčevja se nepravilno oblikuje kolčna ponvica.

Glavica stegnenice posledično ni centrirana v sklepu in to povzroči  pospešeno obrabo in potrebo po oskrbi z endoprotezo že v starosti 50 let ali celo prej. Večji posegi so nujni pogosteje pri pacientih, ki pridejo prepozno do specialista in niso deležni ustrezne rehabilitacije, ki bi ob izboljšanju kvalitete življenja lahko zamaknila potrebo po operaciji tudi za 5-10 let.

kolk

Pogosto bolj boli sprememba mehkih tkiv ob obrabi, ne pa sama obraba hrustanca

Po drugi strani pa lahko s spremembo uporabe mišic v odrasli dobi dosežemo izboljšanje funkcije sklepa in znatno zmanjšamo bolečine tudi pri pacientih z napredovalo obrabo, ki že čakajo na operativni poseg. Pri začetni ali zmerni obrabi bolečino z ustrezno terapijo pogosto povsem umirimo. Optimalen rezultat dajeta kombinacija tehnik manualne medicine za sprostitev zakrčenih mehkih tkiv (mišice, mišične fascije, sklepne ovojnice, vezi) s ciljano terapevtsko vadbo. Vaje po metodi DNS krepijo šibke mišice z aktivacijo programov, ki jih imamo v možganih že od rojstva. S tem dosežemo boljši položaj glavice stegnenice v kolčni ponvici. Pomožni učinek imajo še modalitete fizikalne terapije (magnetna resonančna terapija – MBST) in aplikacija zdravilnih snovi (kolagen, hialuronska kislina) v sklep ali njegovo okolico.

Koleno

Pogoste težave:
  • otekanje kolena
  • bolečina ob iztegu ali globokem počepu,
  • nenadno blokiranje giba
  • težave ob hoji strmo navzdol
  • občutek nestabilnosti
  • boleče vezi ali tetive v področju kolena
  • ponavljajoči se izpahi pogačice
  • kontraktura (nezmožnost iztega spodnjega uda v kolenu)
  • bolečina ob začetku hoje po daljšem sedenju/ležanju
  • boleča glavica mečnice
  • pojav Bekerjeve ciste
Pogosti vzroki:
  • obraba sklepa (hrustanca) – gonartroza
  • obraba poškodba stranskih vezi kolena
  • Plika sindrom
  • bursitis v področju kolena
  • posušene / atrofirane mišice
  • spremembe meniskusov (obraba/poškodba)
  • tekaško koleno – iliotibialni sindrom
  • poškodbe sprednje križne vezi
  • skakalsko koleno – patelarna tendinopatija
  • zapleti po parcialni ali totalni endoprotezi kolena
  • stanja po zlomih, ki segajo v sklepno špranjo kolena

Pri mlajših pacientih se rešujejo posledice poškodb ali preobremenitev mehkotkivnih struktur v kolenskem sklepu ali ob njem. Pri starejših pacientih je najbolj pogost vzrok obravnave artroza kolenskega sklepa.

Koleno je vmesni sklep med stopalom in kolkom in ravno položaj (centracija) teh dveh delov telesa določa osišče kolenskega sklepa in s tem tudi obremenitve na posamične strukture kolena. V primeru, da so spodnji udi prekomerno ukrivljeni v obliki črke O ali v obliki črke X so obremenitve struktur v kolenih večje. Ob hkratno povečani telesni teži in neprimernih športih, dolgotrajnem klečanju ali čepenju, pride prej do obrabe hrustanca, vezi in tetiv.

Možnosti terapije

Ob klasičnih postopkih fizioterapije (ultrazvok, laser, magnetoterapija, elektroterapija itd.) je v klinični praksi na področju ortopedije in rehabilitacije na voljo še:

  • aplikacija kolagena, hialuronske kisline, kortikosteroida (‘blokada’)
  • magnetna resonančna terapijia (MBST)
  • aplikacija plazme obogatene s trombociti (PRP terapija)
  • ortopedski posegi, od katerih najmanj invaziven je artroskopija z aplikacijo matičnih celic

Ključ do uspeha je individualno (po zdravniškem pregledu) prilagojena in pravilno dozirana kinezioterapija in manualna terapija v kombinaciji z zgoraj navedenimi terapevtskimi postopki.