Bolečina vratu – kaj lahko rešimo doma in kdaj iskati zdravnika specialista?

Najpogostejši vzrok bolečine v vratnem delu hrbtenice je povezan s sedanjim načinom življenja – sedenjem.

Bistveno povečanje statične obremenitve hrbtenice (vožnja avtomobila, šolska klop, računalnik, delo v prisilni drži) v kombinaciji z drastičnim upadom redne zdrave športne / fizične aktivnosti zelo prispeva k pojavu mišičnih neravnovesij v področju vratu, lopatic in ramenskih sklepov.

bolečina vratu

Površinske mišice postanejo prenapete, globoke mišice pa sčasoma atrofirajo (zgubijo moč, napetost in maso). Intenzivna rekreacija enkrat tedensko lahko ob tem povzroči telesu več stresa in škode kot koristi.

Vrat je najbolj gibljiv del hrbtenice, zato mora biti na drugi strani tudi ustrezno stabiliziran.  Kadar niso vezi dovolj čvrste in mišice v ravnovesju, se poškoduje segment hrbtenice, v katerem je največ gibanja. Zato pogosteje prihaja do obrabe med vratom in lobanjo in tudi v spodnjem delu vratne hrbtenice, saj ta mora kompenzirati togost prsne hrbtenice in prsnega koša.

Simptomi bolečin v vratnem delu hrbtenice

Najbolj pogosto čutimo prenapetost mišic, pekočo bolečino, zbadanje v področju lopatic, prisotna je omejena gibljivost vratu ali pa drugi znaki disfunkcije gibalnega sistema. So pa tudi simptomi, ki jih ne bi pripisali na račun vratu. Eden od takih je omotica, ki se poslabša ob sukanju glave.

Dokler gre zgolj za motnje funkcije brez večjih sprememb na sklepih in medvretenčnih ploščicah, je pomoč v obliki manualne terapije in terapevtske vadbe zelo učinkovita.

V domačem okolju pride v poštev pregrevanje prenapetih mišic s termopakom, lokalna masaža z ustreznim pripomočkom ali pa kar z žogico za tenis, nežno raztezanje in vadba po navodilu fizioterapevta. Tudi omotica po ustrezni terapiji hitro zgine, saj je vzrok pogosto le v prenapetosti majhnih mišic med lobanjo in prvima dvema vretencema.

Ko se pridružijo degenerativne spremembe sklepov in diskov se okrevanje lahko pospeši s podkožno aplikacijo kolagenskih injekcij v bližino sklepov v kombinaciji s fizikalno terapijo. Uporabo igle ali skalpela pa predlaga zdravnik specialist po izčrpanju drugih terapevtskih možnosti. K specialistu vas bo napotil osebni zdravnik ob hujših bolečinah, ki se ne odzivajo na protibolečinsko terapijo ali ob simptomih in znakih okvare živčevja. Na lastno pobudo seveda lahko opravite POSVET ali PREGLED tudi precej prej in dobite koristne praktične usmeritve, s katerimi boste preprečili slabšanje stanja.

Pomembno je, da vaše težave obravnavata zdravnik specialist in tudi fizioterapevt, ki sta posebej dodatno usposobljena na tem področju. Osebno najbolj priporočam za terapevtsko vadbo metodo Dinamične nevromuskularne stabilizacije, s katero imam dolgoletne izkušnje in pozitivne povratne informacije od mojih pacientov.

Vsebina je avtorsko delo. Prepovedano je vsakršno kopiranje, prepisovanje, razmnoževanje in kakršnokoli razširjanje v komercialne namene brez pisnega dovoljenja družbe.